-
1 well
(to have a good, or bad, opinion of: She thought highly of him and his poetry.) imeti dobro/slabo mnenje o* * *I [wel]1.nounizvir, vrelec, studenec; vodnjak; figuratively začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu; architecture dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi); railway shramba za vodo; nautical shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalkewell boring — vrtanje (studencev itd.)well-digger — kopač studencev, vodnjakovto sink a well — (iz)vrtati vodnjak;2.intransitive verbizvirati, vreti na dan, iztekati, brizgnitito well up — dvigniti se, privreti kviškuto well over — preliti se, razliti se; transitive verb pustiti izvirati ali tečiII [wel]1.adverbdobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, mordaas well — enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudiwell and good — dobro; sem zadovoljenwell away — daleč, na dalečas well as — prav tako kot, tako... kotwell done! — dobro storjeno!, odlično!, bravo!well met! — prihajaš kot naročen!to be well out of s.th. — imeti kaj srečno za sebojto come off well — dobro se odrezati, imeti srečoto do well — uspevati, prosperiratito stand well with s.o. — biti v dobrih odnosih s kom;2.adjectivedober, v dobrem stanju; ugoden; medicine zdrav, pri dobrem zdravjuthat's all very well but... — vse to je prav in lepo, toda...things are well with you — dobro gre za vas, stvari vam uspevajoit will be as well for you to know it — nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli;3.noundobro, blagor, blaginjalet well alone! figuratively ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!;4.interjectionno!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?well! I never! — no, kaj takega pa še ne!well! don't cry! — no, no, nikar ne jokaj!well then? — no, in kaj (potem)? -
2 far
1. adverb1) (indicating distance, progress etc: How far is it from here to his house?) daleč2) (at or to a long way away: She went far away/off.) daleč3) (very much: She was a far better swimmer than her friend (was).) precej2. adjective1) (distant; a long way away: a far country.) daljni2) (more distant (usually of two things): He lives on the far side of the lake.) bolj oddaljen•- farther- farthest
- faraway
- far-fetched
- as far as
- by far
- far and away
- far from
- so far* * *I [fa:]adjectiveoddaljen, daljnji; figuratively sanjava far cry — velika razlika; dalečII [fa:]adverbdaleč; zelo, znatno; davnoto carry it ( —ali go) too far — iti prek meje, preveč si upati, pretiravatifar from it — ravno nasprotno, niti malo nefar gone — v nevarnosti, v visoki stopnjias far as — prav do; v kolikofar and away — brez dvoma, vsekakorIII [fa:]noundaljava; visoka stopnja
См. также в других словарях:
nóč — í ž (ọ̑) 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pôzen — zna o prid., peti pomen poznéjši (ó ō) 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svêtel — tudi svetál svêtla o tudi ó in svètel tla o [ǝu̯; druga oblika vǝt] prid., svetléjši (é ȃ é; ǝ̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígra — e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kásen — sna o tudi ó prid., kasnéjši (á) raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spáti — spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzcvèsti — tudi vzcvestì vzcvetèm, in vzcvêsti vzcvêtem [ cvǝ in cve ] dov., vzcvèl vzcvelà in vzcvêla in vzcvetèl vzcvetlà in vzcvêtel vzcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: tulipan vzcvete; vzcvesti pozno spomladi / ekspr. vrt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
